Za besedami Ernsta Hemingwaya
Če je soška fronta kulisa romana Zbogom orožje, potem je čudežni preboj pri Kobaridu scenarij za igro smrti, katere žaloigro je hkrati pisalo več kot 3000 topov na Avstro-Ogrski strani. In če je imel Hemingway srečo v nesreči, pa to ne bi mogli trditi za več sto tisoč vojakov ki so reko Sočo obarvali na rdeče.
Soška fronta je sicer predstavljala le del 600 km dolge fronte, ki se je raztezala od avstrijsko-italjansko-švicarske tromeje do doline Soče in jadranskega morja. Leta 1915 se je ta del pokrajite spremenil v kup železja in betona. V utrjene položaje, ki so narekovali dolgotrajno pozicijsko bojevanje.
Od junija 1915 do septembra 1917 so iItalijani izvedli enajst bitk, dvanajsta, ki je poimenovana "Čudež pri Kobaridu", pa je spremenila potek vojne v tem delu.
Nemško-avstrijska armada je na goratem področju med Bovcem in Tolminom oblikovala nenavaden načrt napada, ki je temeljil na hitrosti, presenečenju, usklajenemu delovanju in hitremu prodiranju po dolini.
24. oktobra 1917 se je za marsikoga odprl pekel. Tudi tisti, ki je prihajal iz granat napolnjenimi s plinom. Preboj je uspel, fronta pa se je premaknila na reko Piavo, kjer se je konec oktobra 1918 reklo orožju "zbogom".
Dvanajsta soška bitka - gledano taktično - velja za eno najuspešnejših akcij prve svetovne vojne. Bila je ena največjih gorskih bitk v zgodovini vojskovanja v kateri se je med drugimi kalil tudi kasneje, v drugi svetovni vojni, slavni "puščavski lisjak" Erwin Rommel.
Če "Zbogom orožje" skupaj z ostalinami prve svetovne vojne, ki jih najdete v teh krajih, oživlja spomin in če bo le ta ostal zato še živ, potem se kaj takega ne bi smelo več zgoditi.
Vtisi iz muzeja
Nekaj vtisov iz knjige gostov, ki jo najdete v kobariškem muzeju.
Ste za počitnice?
Pošljite nam povpraševanje
